V Skrbi za vaše zdravje skupaj osvajamo vrhove

Z akcijo V skrbi za vaše zdravje skupaj osvajamo vrhove želimo ljudi spodbujati h gibanju in jih s tem ozaveščati o pomenu zdravega načina življenja. Skupaj s Planinsko zvezo Slovenije smo označili in uredili
17 priljubljenih planinskih poti po Sloveniji.

planinske-poti_c1640x920

Zato ne oklevajte – odločite se za zdravje in začnite že danes. Redna telesna dejavnost ima veliko neposrednih koristnih učinkov na telo: izboljša samopodobo, telesno pripravljenost, kakovost življenja in podaljša življenje. Zdravniki jo priporočajo kot preventivo in kot prvi ali dopolnilni ukrep pri različnih boleznih, ker:

  • znižuje zvišan krvni tlak ter pomaga dosegati in ohranjati ciljni krvni tlak pri bolnikih, ki se že zdravijo z zdravili za zniževanje zvišanega krvnega tlaka;
  • zmanjšuje vrednosti »škodljivega« holesterola LDL in povečuje vrednosti »koristnega« holesterola HDL v krvi;
  • zmanjšuje povečane vrednosti sladkorja v krvi in povečuje izločanje inzulina;
  • zmanjšuje delež maščevja v telesu ter pomaga zmanjšati čezmerno telesno težo in debelost.

KRKINE PLANINSKE POTI

Tudi Prekmurje, nižinska pokrajina v severovzhodnem delu Slovenije, je lahko imenitno za pohodništvo.

TR33SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-murska-sobota-D-c2700x1300

Za Krkino pot smo si izbrali pot, ki vodi iz Bogojine, izpred znamenite Plečnikove cerkve Kristusovega vnebohoda, katere zvonik hkrati služi kot razgledni stolp. Nadaljujemo na zahod proti pokopališču in naprej proti severu čez most in skozi gozd do prvih hiš v Vučji Gomili. Tu pot prečka vaško cesto in se skozi gozdiček spusti v dolinico, nato pa se čez travnike in mimo njiv dvigne v nasprotni hrib. Pri samotni hiši Romov nas markacija napoti navkreber v gozd in skozi vinograde. Po prečkanju potoka in dvorišča kmečke domačije pridemo do Moravskih Toplic.

Nekaj časa nadaljujemo po cesti, nato pa se pot obrne po bližnjici do središča vasi. Nadaljujemo po kolesarski poti do križišča ob cerkvi v Martjancih in naprej po cesti v smeri vasi Noršinci. Pri hišni številki 42 zavijemo desno in nato pri številki 44a levo. Prečkamo potok, gremo mimo igrišča in po 600 metrih pridemo na cesto proti Murski Soboti, jo prečkamo in nadaljujemo skozi vas Nemčavci in po kolesarski poti, ki je speljana med polji, pridemo do Murske Sobote. Po Lendavski ulici se skozi središče mesta sprehodimo do hotela Diana.

V Bogojino se vrnemo po isti poti.

Žig je na voljo v hotelu Diana.

Potreben čas

  • Bogojina–Moravske Toplice: 2,5 ura
  • Moravske Toplice–Murska Sobota: 2 uri

Višine

  • Bogojina: 183 m
  • Vučja Gomila: 243 m
  • Moravske Toplice: 190 m
  • Martjanci: 191 m
  • Noršinci: 186 m
  • Nemčavci: 190 m
  • Murska Sobota: 191 m

Turistično-informativni center Moravske Toplice

  • Odprto: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure (poleti do 20. ure), sobota od 7. do 15. ure, nedelja in prazniki od 8. do 14. ure
  • 02 538 15 20

Turistično-informativni center Murska Sobota

Odprto: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure (poleti do 20. ure), sobota od 7. do 15. ure, nedelja od 8. do 14. ure

02 534 11 30

Moravske Toplice

  • Odprto: celo leto
  • 02 512 22 00

Hotel Diana

  • Odprto: celo leto
  • 02 514 12 00

Štajerski Triglav, kot pravijo Boču domačini, je najbolj znan vrh južnega izrastka Karavank. Območje celotnega Boča je zelo poraščeno in je zavarovano kot krajinski park. V bližini planinskega doma je rastišče zelo redke, zaščitene velikonočnice (Pulsatille grandis).

TR31SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-boc-D-c2700x1300

Krkina pot se začne v Zgornjih Poljčanah, na parkirišču nasproti gostilne Kajtna ali na  parkirnem prostoru pri pokopališču. Potem ko prečkamo potok Bela, zavijemo s ceste levo ob vrtu med hiše in nato še enkrat levo 200 m po asfaltni cesti. Kmalu pridemo do gozda in zasilnega parkirišča, kjer nas kažipot opozori na Detičkovo pot, imenovano tudi gozdna učna pot št. 1, po kateri se bomo vzpeli, in na pot čez Babo, ki je hkrati Krkina pot sestopa. Gremo naravnost po grapi Skodovec in pečkamo asfaltno cesto. Po 30 minutah hoje pot zavije ostro desno in pri Titovem kamnu prečka gozdno cesto. Nadaljujemo mimo Finžgarjevega križa do vozne poti, kjer stopimo na gozdno učno pot št. 3. Nadaljujemo nekaj metrov po ravnem, nato pa pot postane strma. Kmalu pridemo do križišča in zavijemo levo na z jeklenicami varovano pot, ki pelje mimo kraške jame Balunjače, nato nadaljujemo po zahodnem pobočju Boča do prehoda, izrezanega skozi staro ograjo. Stopimo na vojaško območje in mimo ograjene vojašnice nadaljujemo do 20 m visokega razglednega stolpa na Boču.

Sestopimo po grebenski poti, imenovani tudi senčna pot in gozda učna pot št. 3. Po približno 150 m se obrnemo desno (pazimo na markacije) in se spuščamo po južnem pobočju. Po dobrih 30 minutah hoje na dokaj ravnem delu poti zagledamo kažipot, ki nas usmerja desno, da po kratki strmini pridemo na kolovoz, krenemo desno, po nekaj metrih levo pridemo do Planinskega doma na Boču. Naprej nas pot vodi po asfaltni cesti proti Poljčanam. Po 300 m nas kažipot usmeri desno na pot čez Babo. Hodimo po poti, dokler ne pridemo na cesto za tovornjake, kjer zavijemo desno, po nekaj deset metrih jo zapustimo in gremo levo navzdol. Pot nas privede do skale, imenovane Baba. Nadaljujemo s spustom, prečkamo asfaltno cesto in med borovci stopamo navzdol. Ves čas sledimo markacijam in prispemo na izhodišče.

Žig je na voljo v Planinskem domu na Boču.

Potreben čas

  • Zgornje Poljčanevrh Boča: 2 uri
  • vrh BočaPlaninski dom na Boču: 45 minut
  • Planinski dom na BočuZgornje Poljčane: 1 ura

Višine

  • Zgornje Poljčane: 280 m
  • Boč: 979 m
  • Baba: 535 m

Gostilna Kajtna

  • Odprto od 7. do 22. ure.
  • 120 sedežev
  • (02) 802 50 50

 Planinski dom na Boču: 659 m

  • Odprto vsak dan razen ponedeljka od 9. do 19. ure, pozimi od 10. do 17. ure.
  • 100 sedežev
  • 50 ležišč
  • (03) 58 24 617, 031 671 418

Je gora v Posavskem hribovju, hribovja triasnih apnencev in dolomitov, ki je na severu gozdnato in strmo, na jugu pa položnejše. Lisca je v tem hribovju najlažje dostopna, saj so čez prelaze pod njo speljane stare ceste, ena med njimi celo rimska. Gora pa je poznana tudi po rastlinju.

TR32SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-lisca-D-c2700x1300

Krkino pot začnemo na železniški postaji v Sevnici, od koder gremo proti zahodu do križišča v Šmarju (rondo). Tu krenemo na desno proti Planini, mimo odcepa za Krulejevo ulico navzgor skozi gozd. Ko cesta močneje zavija v desno, nas markacije usmerijo na bližnjico po levi strani hriba. Po cesti gremo nato vse do naselja Ledina. Pri kapelici se držimo desne poti. Nadaljujemo Mimo Zleteč in ravno v križišču. Malo pred kapelico se za nekaj časa združimo s potjo iz Krakovega, ki se odcepi desno proti Cerju, mi pa tu zapustimo cesto in gremo po kolovozu naravnost v gozd do zaselka Polje. Pri kapelici zavijemo desno, kjer nas markacije in smerna tabla usmerijo na stezo naravnost navzgor do naselja vikendov. Takoj pri prvem vikendu gremo po stezi naravnost navkeber do cerkvice sv. Jošta, kjer je stičišče treh poti na Lisco. Od tu do vrha Lisce je le še 25 minut hoda.

Žig je na voljo v Tončkovem domu na Lisci.

Potreben čas

  • Sevnica–Ledina: 1 ura
  • Ledina–Sv. Jošt: 1 ura 30 min
  • Sv. Jošt–vrh Lisce: 20 min

Višine

  • Sevnica: 180 m
  • Ledina: 421 m
  • Zleteče: 491 m
  • Polje: 618 m
  • Sv. Jošt: 788 m
  • Lisca: 948 m

Tončkov dom na Lisci – 927 m           

  • Odprto vsak dan, razen ob ponedeljkih
  • 90 sedežev
  • 79 ležišč
  • 041 412 188

Jurkova koča na Lisci – 927 m

  • skupna ležišča: 27 (prenočitev je možna le po dogovoru)
  • 07 814 41 66, 031 615 669

Planina v Podbočju, naselje v krški občini na Dolenjskem, sega od Gorjancev prek Krke še na del Krškega polja, kjer se nam ponuja pogled na lepote dolin Krke in Save, Krškega polja in Krakovskega gozda, ob lepem vremenu pa celo do Triglava. Predeli na obrobju Gorjancev slovijo kot imenitno vinogradniško območje (domovina cvička).

TR34SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-planina-v-podbocju-D

Krkino pot začnemo na trgu pred cerkvijo v Podbočju. Gremo desno mimo lipe in nato na križišču levo čez kamniti most skozi vas. Pri ribogojnici Hribar zavijemo desno proti Šutni.

Pri kažipotu zavijemo levo na gozdno pot po vrhu gozda Dobrava. Po 1 km hoje pridemo do vinograda, kjer pot zavije desno proti vasi Šutna. Sredi vasi z asfaltirane ceste zavijemo desno navzdol, in ko pridemo na cesto Podbočje-Planina, zavijemo levo čez most prek potoka Skradnica. Pot nadaljujemo levo ob potoku po stari Hraški poti, ki se rahlo vzpenja. Po 1 km pridemo mimo vinogradov in zidanic do križa, kjer je kažipot proti vasi Hrastek. Po nekaj metrih pridemo na asfaltirano cesto, ki pelje proti vasi Planina v Podbočju. Nadaljujemo desno 200 m po cesti in pri kažipotu zavijemo levo navkreber na makadamsko cesto, po 500 m pa spet levo na gozdno pot do jase. Že ob njenem vznožju zavijemo desno po ravni gozdni poti. Ker v tem delu prehajamo iz ene gozdne poti v drugo, se je treba držati Knafelčevih oznak in smernih puščic. Po 200 m pri kažipotu zavijemo levo, na gozdni poti pa desno, da pridemo iz gozda na poljsko pot in do vasi Brezje. Gremo mimo vodnjaka na asfaltirano cesto proti vasi Planina v Podbočju. Po 100 m zavijemo desno na poljsko pot ter pri kažipotu levo navkreber, nato na travniku še enkrat levo, potem pa na njegovem robu desno. V nadaljevanju nas pot vodi v strmino, nato pa med travniki in njivami pridemo do vasi Planina v Podbočju. Vas je lahko izhodišče za vzpone na bližnje, sicer neoznačene vrhove (Goli vrh, Lanišče, Planinska gora, Vrh), ki ponujajo prelepe razglede.

Del poti se vračamo po isti poti, potem pa pri kažipotu za Prušnjo vas zavijemo levo in gremo čez travnike in gozd do Prušnje vasi. Pri odcepu za vas Frluga zavijemo levo po cesti za Vinjar in na kolovozno pot proti vasi Gradnje in naprej proti vasi Dol. Gremo čez njive, travnike in gozd, mimo vinogradov in zidanic, prečkamo most čez potok Sušica in pri kažipotu zavijemo proti gorici Bočje. Sledimo oznakam in pridemo nazaj v Podbočje.

Žig je na voljo na Izletniški kmetiji Stipič.

Potreben čas

  • Podbočje–Šutna: 30 minut
  • Šutna–Hrastek: 30 minut
  • Hrastek–Brezje: 40 minut
  • Brezje–Planina: 35 minut
  • Planina v Podbočju–vrh Planine: 45 minut
  • Planina–Prušnja vas: 30 minut
  • Prušnja vas–Gradnje: 30 minut
  • Gradnje–Dol: 30 minut
  • Dol–Podbočje: 1 ura

Višine

  • Podbočje: 153 m
  • Šutna: 208 m
  • Hrastek: 306 m
  • Brezje: 532 m
  • Planina v Podbočju: 679 m
  • Goli vrh: 707 m
  • Lanišče: 718 m
  • Planinska gora: 844 m
  • Vrh: 762 m
  • Prušnja vas: 505 m
  • Frluga: 484 m
  • Gradnje: 478 m
  • Dol: 210 m
  • Bočje: 337 m

Izletniška kmetija Stipič

  • Odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih, druge dni po dogovoru.
  • 40 sedežev
  • (07) 497 81 70, 041 209 790, 051 215 819

Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja. Ima dva vrhova: manjšo Šmarno goro in višjo, Grmado. Je točka v Slovenski geološki poti, čeznjo pa je speljana tudi gozdna učna pot.

TR38SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-smarna-gora-D-c2700x1300

Pot, označena kot Krkina pot, na začetku sovpada s Šmartinsko potjo in je stara in običajna pot domačinov na Šmarno goro. Začnemo jo v Šmartnem na križišču pri kapelici. Zavijemo na Šmarnogorsko pot. Prvi del poti se vzpenjamo po Romarski poti, nato pa ob kažipotu zavijemo desno na Partizansko pot, ki nas v številnih strmih okljukih pripelje prav na vrh Šmarne gore. Vmes prečkamo tudi krožno pot – Pot svobode.

Na vrhu sta baročna cerkev Matere božje in znameniti zvonček, ki uresničil skrite želje vsem, ki nanj pozvonijo. Najstarejša znamenitost na vrhu je kužno znamenje, ki so ga postavili preživeli v bojih proti Turkom in kugi.

V dolino se spustimo po Romarski poti.

Žig je na voljo v Gostilni Ledinek.

Potreben čas

  • Šmartno–Šmarna gora: 40 minut

Višine

  • Šmartno: 350 m
  • Šmarna gora: 669 m
  • Grmada: 676 m

Gostilna Ledinek

  • Odprto od ponedeljka do petka od 7. ure do mraka, čez vikend od 5. ure do mraka.
  • (01) 511 65 55

Polhograjska Grmada je eden od najvišjih vrhov v Polhograjskem hribovju. Dostopi so sorazmerno položni, vrh pa zelo strm in skalnat in kljub nizki nadmorski višini daje vtis pravega visokogorja. Tudi rastline so prilagojene visokogorskim razmeram.

TR35SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-polhograjska-grmada-locnica-D

Krkina pot se začne v dolini reke Ločnice pri znani gostilni Legastja (tudi ime zaselka). Pri kažipotu, ki nas usmerja na Sv. Jakoba, gremo po markirani poti levo v hrib in po gozdni poti nadaljujemo do grebena nad Mamovcem, od koder se nam odpre lep razgled na Ljubljansko kotlino z Ljubljano, Medvode, Šmarno goro in na Kamniško-Savinjske Alpe. Od tam se povzpnemo desno do vrha in cerkvice Sv. Jakoba. Nato se po planinski poti spustimo proti Sv. Katarini in zaselku Topol. Pot nadaljujemo po cesti mimo znane gostilne Dobnikar. Malo naprej v križišču zavijemo desno po grebenu Merevšnikarja in Lipja proti Grmadi. Vzpon na Grmado je precej strm, a poplačan z lepim razgledom.

Z vrha Grmade se spustimo do Gont (kmečki turizem), kjer se lahko priključimo na Krkino pot, ki pelje na Grmado iz Polhovega Gradca. Z Gont se po cesti spustimo nazaj v dolino Ločnice do izhodiščne točke pri gostilni Legastja.

Žig je na vrhu Polhograjske Grmade in na turistični kmetiji Gonte.

Potreben čas

  • Legastja–Sv. Jakob: 1 ura 20 minut
  • Sv. Jakob–Brezovica: 1 ura
  • Brezovica–Topol (Sv. Katarina): 30 minut
  • Topol (Sv. Katarina)–Grmada: 1 ura 30 minut
  • Grmada–Gonte: 20 minut
  • Gonte–Ločnica (Legastja): 1 ura


Višine

  • Katarina nad Ljubljano: 645 m
  • Sv. Jakob: 807 m
  • Brezovica: 646 m
  • Grmada: 899 m
  • Gonte: 757 m

Turistična kmetija Legastja

  • Odprto vsak dan razen ponedeljka od 12. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 22. ure.
  • (01) 361 11 42, 031 731 263

Gostilna Dobnikar

  • Odprto vsak dan razen četrtka od 11. do 21. ure, ob sobotah in nedeljah od 8. do 21. ure.
  • (01) 361 29 10, 041 323 345

 Turistična kmetija Gonte

  • Odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. do 20. ure.
  • 50 sedežev
  • (01) 361 45 63, 041 760 890

Krkina pot na Grmado vodi tudi iz Polhovega Gradca. Izhodišče je avtobusna postaja oziroma parkirišče na prostoru nekdanje Hoje ob Gradaščici blizu gostilne Pratkar.

TR36SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-polhograjska-grmada-gradec-D

Naša pot se izpred Gostilne pri Pratkarju povzpne skozi gozd in čez razgledne travnike mimo zavetišča planinskega društva Blagajana do zaselka Ravnek. Ko doseže greben nad Ravnekom, se ji z juga priključi planinska pot z Dvora pri Polhovem Gradcu. Nadaljujemo do lovske koče pod Malo Grmado in proti severovzhodu do križišča s potjo, ki poteka iz Belic, in potjo, ki gre po pobočjih Grmade proti sedlu. Izberemo severno pot, ki se vzpenja proti vrhu Polhograjske Grmade. Z vrha se proti jugu nekoliko spustimo in nadaljujemo po grebenu do križišča poti na Malo Grmado in naprej po grebenu proti Setnici. Malo nad Setnico zavije pot levo z grebena na kolovoz, po katerem pridemo do hiš in izletniške kmetije Pri Mehačku.

V Polhov Gradec se vrnemo čez Setnico.

Žig je na vrhu Polhograjske Grmade in na izletniški kmetiji Pri Mehačku
.

Potreben čas

  • Polhov Gradec–Ravnek (zavetišče PD Blagajana): 25 minut
  • Ravnek (zavetišče PD Blagajana)–Ravnek (lovska koča): 30 minut
  • Ravnek (lovska koča)–odcep Belica: 15 minut
  • Odcep Belica–Grmada: 25 minut
  • Grmada–Setnica (Pri Mehačku): 30 minut
  • Setnica– Mačkov graben: 30 minut
  • Mačkov graben–Polhov Gradec (avtobusna postaja): 25 minut

Višine

  • Polhov Gradec (Pratkar): 352 m
  • Ravnek (zavetišče PD Blagajana): 537 m
  • Ravnek (lovska koča): 731 m
  • Grmada: 899 m
  • Mala Grmada: 853 m
  • Mačkov graben: 433 m
  • Setnica: 652 m

Gostilna pri Pratkarju: 352 m

  • Odprto od srede do sobote od 10. do 22. ure, ob nedeljah od 10. do 20. ure.
  • 50 sedežev
  • (01) 364 03 00, 040 234 657

Izletniška kmetija Pri Mehačku: 650 m

  • Odprto vsako soboto in nedeljo poleti od 9. do 20. ure, pozimi pa od 9. do 18. ure.
  • 60 sedežev
  • (01) 364 55 81, 031 628 230

Celotna evropska pešpot E6 poteka od Kilpisjarvija na severu (na meji med Finsko in Švedsko) čez številne evropske države do Strunjana. Slovenski del E6, imenovan Ciglarjeva pot, je speljan od mejnega prehoda Radlje do Strunjana.

TR37SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-strunjan-D-c2700x1300

Krkino pot začnemo v Pomjanu, najvišje ležeči vasi Šavrinskega gričevja. Pot začnemo pri cerkvi v centru vasi kjer se po planinski poti, ki vodi po obronkih proti Manžanu, odpira lep razgled na Koprski zaliv. Z gozdne poti pridemo na asfaltirano cesto in nadaljujemo čez Šmarje, eno daljših vasi v Sloveniji.

Po spustu v dolino prečkamo glavno cesto Koper- Dragonja. Nato nas pot pelje skozi naselje Gažon, od tam pa proti Baredi in mimo plantaž vinske trte in oljk do Šareda. Tu prečkamo asfaltno cesto in se ob talni markaciji po stranski poti spustimo čez Jagodje, prečkamo glavno cesto Izola-Portorož, zavijemo levo in po glavni cesti nadaljujemo skozi turistično naselje Belvedere. Ob koncu naselja pot zavije desno in nadaljujemo po kolovozni proti vrhu hriba mimo visokih cipres, nato po poti ob robu pečin, ki se navpično spuščajo v morje, in nad zalivom Svetega Križa, ko nas mimo visokega križa pripelje v osrčje krajinskega parka Strunjan do hotela Strunjan. Tu je kamen z vklesanim napisom Evropska pešpot E6 Slovenija, ki označuje njen konec in konec naše poti.

Žig je na voljo v Hotelu Svoboda.

Potreben čas

  • Pomjan–Šmarje: 1 ura 20 minut
  • Šmarje–Gažon: 1 ura 30 minut
  • Gažon–Baredi: 1 ura 30 minut
  • Baredi–Strunjan: 50 minut

Višine

  • Pomjan: 342 m
  • Šmarje: 290 m
  • Gažon: 241 m
  • Baredi: 189 m
  • Strunjan: 38 m

Talaso Strunjan, Strunjan 148, 6323 Strunjan

  • Odprto vse leto.
  • 08 205 03 10

Celoten rob Trnovskega gozda zahodno od Predmeje, vasice nad Ajdovščino, se imenuje Čaven. Gre za srednje visoko kraško planoto, suho, vrtačasto pokrajino. Vrh Čavna je travnat in nam ponuja pogled na Vipavsko dolino, Kras, morje in Furlansko nižino. Kucelj je za obiske primeren v vseh letnih časih, tudi sredi poletja, saj gre pot večinoma po senčnatem gozdu.

TR39SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-caven-D-c2700x1300

Krkina pot se začne nad opuščenim kamnolomom med Lokavcem in Predmejo. Avto pustimo na parkirišču pri kamnolomu. Malo naprej poiščemo smerne table na levi strani ceste, ki pelje proti Predmeji. Pot zavije ostro na levo po senčnatem gozdu in se blago vzpenja do stičišča poti, kjer se priključi markirana pot iz Lokavca. Nadaljujemo po strmini in pridemo na travnato pobočje, ki je poraslo z rumenim jegličem, encijanom, planikami in številnimi drugimi rastlinami. Za botanike je zagotovo najimenitnejša rebrinčevolistna hladnikija, endemični rod z eno samo vrsto, ki raste samo na čavenski Mali gori in na severnem robu Trnovskega gozda (Poldanovec, Zeleni rob). Po četrt ure hoje pridemo na velik travnik pred kočo Antona  Bavčerja na Čavnu. Od tod do Kuclja je še dobre pol ure. Krkina pot pelje naprej proti jugozahodu, kjer se spustimo strmo na srednječavensko pot in po prijetni gozdni poti nadaljujemo proti opuščenemu kamnolomu.

Na izhodišče se lahko vrnemo tudi po isti poti, po kateri smo prišli, ali pa malo pred kočo na Čavnu zavijemo desno proti koči na Mali gori, nato pa se spustimo na srednječavensko pot, ki nas pripelje v kamnolom. Lahko pa se odločimo za pot proti Predmeji in po cesti proti Lokavcu skozi tunele nazaj na izhodišče.

Žig je na voljo v Koči Antona Bavčerja na Čavnu.

Potreben čas

  • Kamnolom–Koča Antona Bavčerja na Čavnu: 1 ura 15 minut
  • Koča Antona Bavčerja na Čavnu–Kucelj: 40 minut
  • Kucelj–srednječavenska pot–opuščeni kamnolom: 2 uri

Višine

  • Kamnolom: 775 m
  • Kucelj: 1237 m
  • Koča Antona Bavčerja na Čavnu: 1242 m

Koča Antona Bavčerja na Čavnu: 1242 m

  • Odprto od junija do konca septembra, maja in oktobra le ob sobotah, nedeljah in praznikih.
  • 50 sedežev
  • 32 ležišč
  • 068 681 406

Pohorje je pogorje, ki leži v severovzhodni Sloveniji. Razteza se med reko Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do Dravograda, na vzhodu do Maribora in na jugu do Slovenskih Konjic. Osrčje Pohorja predstavlja planotast svet z ogromno gozdovi, številnimi visokimi barji in rečicami s slapovi.

TR40SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-jezerski-vrh-D-c2700x1300

Krkino pot začnemo izpred hotela Planja na Rogli. Mimo hiške, kjer v zimski sezoni prodajajo smučarske vozovnice, gremo proti severu do Ostruščice. Sprva se spustimo navzdol prek travnatih planjav. Ko pridemo do najnižje točke, naletimo na smerokaz za Lovrenška jezera. Pot se nato rahlo vzpne in nas pripelje v gozd. Po kolovozu v nekaj minutah pridemo na širok vrh Ostruščice, kjer je precej razpotij, zato pazljivo sledimo markirani poti in oznakam za Lovrenška jezera. Nadaljujemo prek sedla Komisija (šotno barje) do Lovrenških jezer. Za ogled jezer moramo pot nadaljevati po šotnem barju, in sicer po posebni stezi, narejeni iz lesenih  hlodov. Pri tem moramo paziti, da ne stopimo ali pademo v mlako.

Za Lovrenškimi jezeri zavijemo levo proti zahodu (odcep poti proti Lovrencu). Nadaljujemo prek travnatih planjav mimo šotnega barja Črnih mlak in po uhojeni planinski poti do sedla Šiklarica, od koder se vzpnemo proti Jezerskemu vrhu. Tik pod vrhom je na desno odcep do Ribniškega jezera. Po ogledu jezera se vrnemo na pot in nadaljujemo do Jezerskega vrha, kjer je spomenik NOB. S travnate planote na vrhu se nam odpre čudovit razgled na okolico. Od tod do Ribniške koče je le še 15 do 20 minut hoje.

Žig je na voljo v Ribniški koči na Pohorju.

Potreben čas – 4 ure 30 minut oziroma največ 5 ur (skupaj s potjo in posameznimi ogledi)

  • Hotel Planja–Ostruščica: 15 minut
  • Ostruščica–Lovrenška jezera: 1 ura
  • ogled Lovrenških jezer: 45 minut
  • Lovrenška jezera–Jezerski vrh: 1 ura 30 minut
  • ogled Ribniškega jezera: 20 minut
  • ogled spomenika na Jezerskem vrhu: 10 minut
  • Jezerski vrh–Ribniška koča: 15 do 20 minut

Višine

  • Hotel Planja: 1474 m
  • Ostruščica: 1480 m
  • Lovrenška jezera: 1527 m
  • Šiklarica: 1298 m
  • Jezerski vrh: 1537 m
  • Ribniška jezera: 1490 m

Ribniška koča na Pohorju: 1507 m

  • Odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih.
  • 90 sedežev
  • 60 ležišč
  • (02) 876 82 46, 031 680 311

Hotel Planja

Odprto vse leto.

  • (03) 757 71 00

Gorjanci so 60 km dolgo apnenčasto pogorje med dolino Krke na severu in Karlovško kotlino na jugu. Gre za visoke, z vodami prepojene in s cestami prepredene gozdove. Južna pobočja so položnejša in primernejša za naselitev, zato ležijo uskoške vasi celo na višini od 700 do 900 m, na dolenjski strani pa le do višine 660 m. Prigorje na obeh straneh je vinorodno. Najvišja točka Gorjancev je Trdinov vrh.

TR42SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-trdinov-vrh-D-c2700x1300

Krkino pot začnemo na parkirnem prostoru v Šumečem potoku v Gabrju, kjer je postavljen prvi kažipot. Po makadamski cesti, ki zavije ostro v desno, se zmerno vzpenjamo, nato zavijemo desno na kolovozno pot, prečkamo dva velika travnika in sledimo markacijam po gozdih poteh, košenicah in travnikih. Pridemo do strme košenice, kjer iz doline vodi električni daljnovod. Od tu je lep razgled na dolino. Pot nadaljujemo v gozd in prečkamo manjši potoček. Ostane nam le še 10 minut do Planinskega doma pri Gospodični. Pot nadaljujemo po cesti do križišča, kjer zavijemo desno proti Vahti in nato po 100 m na dobro shojeno in markirano planinsko pot. Po hitrem vzponu pridemo na makadamsko cesto Krvavi kamen-Trdinov vrh. Od tu imamo dve možnosti: ali prečkamo cesto in nadaljujemo 15 minut po gozdu ali pa zavijemo desno po cesti. Po kilometru se obe poti spet združita. Po 100 m zavijemo na desno strmo v hrib in po 10 minutah smo na Trdinovem vrhu. Na vrhu je poleg oddajnika in kapele tudi razgledna ploščad.

Pot z vrha vodi med razvalinami dveh cerkvic, mimo televizijskega stolpa in barake smučarskega društva Gabrje na levi in geodetskega stolpa na desni strani. Po 150 m pot zavije desno na košenice in poteka po meji med Slovenijo in Hrvaško. Po dobre pol ure hoje prečkamo cesto in nadaljujemo po kolovozni poti proti Miklavžu, Krvavem kamnu in naprej v smeri proti Vahti. Po 150 m zavijemo strmo desno in nadaljujemo po gozdu mimo lovske koče LD Brusnice. Po 10 minutah smo pri domu Gospodična, od koder se spustimo v Gabrje po poti dostopa.

Žig je na voljo v Planinskem domu pri Gospodični.

Potreben čas

  • Gabrje–Planinski dom pri Gospodični: 1 ura 25 minut
  • Planinski dom pri Gospodični–Trdinov vrh: 1 ura
  • Trdinov vrh–Planinski dom Miklavž: 50 minut
  • Planinski dom Miklavž–Krvavi kamen: 15 minut
  • Krvavi kamen–Planinski dom pri Gospodični: 15 minut
  • Planinski dom pri Gospodični–Gabrje: 1 ura

Višine

  • Gabrje: 390 m
  • Planinski dom pri Gospodični: 828 m
  • Trdinov vrh: 1178 m
  • Krvavi kamen: 928 m
  • Miklavž: 964 m

Planinski dom pri Gospodični: 828 m

  • Odprto od 15. aprila do 15. oktobra med 8. in 20. uro, razen ob ponedeljkih in torkih, od 15. oktobra do 15. aprila ob sobotah, nedeljah in praznikih.
  • 100 sedežev
  • 32 ležišč
  • 041 682 469, 041 693 195

 Planinski dom Miklavž: 964 m

  • Odprto vsak dan razen ob sredah od 8. do 20. ure.
  • 100 sedežev
  • 50 ležišč
  • 040 208 550

Slavnik je razgledna gora, najbolj obiskan vrh Slavniškega pogorja – zadnjega grebena pred Kraškim robom in slovensko Istro – in eden zadnjih tisočakov pred slovenskim morjem. Razgled s Slavnika je med lepšimi, saj ob lepem vremenu vidimo Jadransko morje, italijanske Dolomite z najvišjim vrhom Marmolado, del Karnijskih in Julijskih Alp, kjer izstopa Triglav, in nato prek Karavank do Kamniško-Savinjskih Alp. Znan je tudi po pisanem pomladnem rastlinju.

TR41SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-slavnik-D-c2700x1300

Krkina pot se začne z vzponom iz Prešnice, kraške vasice, stisnjene pod pobočja Slavniškega pogorja. Od tod se na Slavnik odpravimo po trasi Slovenske planinske poti, ki nas vodi po lepi položni poti najprej čez borov gozd in travnike do Malega Slavnika in naprej  do razgledne plošče na vrhu Slavnika. Z vrha se po markirani poti spustimo v Podgorje, potem pa pot nadaljujemo po kolovozu do izhodišča v Prešnici.

Žig je na voljo v Tumovi koči na Slavniku.

Potreben čas

  • Prešnica–Slavnik: 2 uri
  • Slavnik–Podgorje: 1 ura
  • Podgorje–Prešnica: 1 ura 30 minut

Višine

  • Prešnica: 460 m
  • Slavnik: 1.028 m
  • Podgorje: 518 m

Tumova koča: 1018 m

  • Odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih, za skupine po dogovoru tudi med tednom.
  • 70 sedežev
  • 20 ležišč
  • 031 668 688 (Gabrijela Nagy)

Pokljuka je največja z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah, v Triglavskem narodnem parku. Dolga je 20 km in skoraj toliko tudi široka. Razgibano površje skritih brezen, zaraščenih kont in vrtač ter dolinic z visokimi in ozkimi skalnimi koriti je ostanek delovanja pokljuškega ledenika. Kotanjast svet in nepropustni sloji so vzrok za nastanek znanih pokljuških barij.

TR46SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-visevnik-D-c2700x1300

Krkino pot začnemo pri vojašnici na Rudnem polju.  Mimo gozdarske koče pod vznožjem Viševnika se nekoliko višje odcepimo od ceste, ki pelje proti Lipanci in gremo po markirani poti v gozd. Po strmem vzponu in nato spustu do roba travnikov smo pri odcepu za planino Konjščico. Naša pot od tu preči nekaj globokih grap in se nato vzpne pod Sivimi policami v krnico Jezerca, ki leži prav v osrčju skupine Draških vrhov. Mimo stalnega izvira se vzpnemo na Studorski preval. Od tu pot zavije pod Velikim Draškim vrhom proti Malemu Draškemu vrhu in nas pripelje na Srenjski preval ter še po lahkem in razglednem terenu v 30 minutah na vrh Viševnika. To je eden od najvišjih vrhov v grebenu, ki ločuje Pokljuško planoto od doline Krme. Z vrha je lep razgled na sosednja Draška vrhova, Triglav, Ablanco nad Konjščico in na Pokljuške gozdove.

Z vrha se vrnemo nazaj na Srenjski preval. S Srenjskega prevala se nato pot spusti po slemenu čez strme trave pod Kačjim robom do manjšega sedelca, imenovanega Avšje. Od tu se spustimo do večje ravnice, kjer opazimo zazidan studenec imenovan Zlata voda, odkoder se še naprej spuščamo po izsekanem smučišču navzdol in ob smučarski vlečnici in robu pašnika  prispemo nazaj do gozdarske koče in našega izhodišča na Rudnem polju. Skupen čas je 5 ur.

Žig je na vrhu Viševnika.

Potreben čas

  • Rudno polje–Studorski preval: 1 ura 30 min                   
  • Studorski preval–Srenjski preval: 1 ura 15 min
  • Srenjski preval–Viševnik: 30 min
  • Viševnik–Srenjski preval: 15 min
  • Srenjski preval–Rudno polje: 1 ura 30 min

Višine

  • Pokljuka: 1300 m
  • Rudno polje: 1344 m
  • Planina Konjščica: 1437 m
  • Studorski preval: 1892 m
  • Srenjski preval: 1995 m
  • Viševnik: 2050 m

Raduha je najvišji gora vzhodnih Savinjskih Alp. Gre za dolgo apnenčasto sleme, ki je na severozahodu strmo odsekano, z južne in vzhodne strani pa položno, poraslo z gostimi gozdovi in prijetnimi visokogorskimi travniki.

TR45SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-raduha-D-c2700x1300

Razgled z Raduhe je med najlepšimi in najbolj veličastnimi. Od tu lahko vidimo Savinjske Alpe z Robanovim kotom, nazobčane Julijce, Obir, Olševo, Peco, stisnjeno vasico Solčavo, Velikovec v zamejski Koroški, Svinjo planino in Golico. Izlet bo najlepši pozno pomladi, maja in junija, ko lahko uživamo v bogastvu travniških rož.

Krkina pot na Raduho se začne v Lučah (pri gostilni Rogovilec). Po dobro vzdrževanih gozdnih cestah pridemo do koče na Loki pod Raduho ter uživamo v sprehodu po redkem iglastem gozdu in visokogorskih travnikih. Pot nas vodi mimo Snežne jame, ene najlepših visokogorskih jam v Evropi. Dolga je več kot 1000 m, globoka pa 100 m in bogato okrašena s kijastimi kapniki. V sezoni, od maja do oktobra, nas po njej lahko pelje vodnik. Nadaljujemo navkreber skozi gozd do slabe pol ure oddaljene planine Arta. Tam zavijemo levo po markirani poti čez pašnik in skozi gozd proti robu vrha planote. Preden ga dosežemo, se nam nekajkrat odpre lep pogled na Kamniško-Savinjske Alpe. Nato se pot usmeri naravnost navzgor pod jugozahodni greben in ob njem na vrh Raduhe. Sestopomo po označeni poti proti Koči na Loki pod Raduho in naprej proti Lučam.

Žig je na voljo v Koči na Loki pod Raduho.

Potreben čas

  • Luče–Koča na Loki pod Raduho: 3 ure
  • Koča na Loki pod Raduho–Snežna jama: 30 minut
  • Snežna jama–Raduha: 1 ura 30 minut
  • Raduha–Koča na Loki pod Raduho: 1 ura 20 minut
  • Koča na Loki pod Raduho–Luče: 2 uri 30 minut

Višine

  • Luče: 515 m
  • Snežna jama: 1500 m
  • Planina Arta: 1564 m
  • Raduha: 2062 m

Koča na Loki pod Raduho: 1534 m

Odprto od junija do konca septembra, maja in oktobra le ob sobotah, nedeljah in praznikih.

  • 100 sedežev
  • 45 ležišč
  • 041 968 022

Koča v Grohotu pod Raduho: 1460 m

Odprto od junija do konca septembra vse dni (razen ob ponedeljkih od 8. do 18. ure), od oktobra do maja pa le ob sobotah, nedeljah in praznikih.

  • 80 sedežev
  • 45 ležišč
  • 041 417 951

Koroška planotasta gora Peca je drugi najvišji vrh severnih Karavank. Je bogata s svinčevo rudo, zato je bila dolga leta rudarsko območje. Danes je znana tudi po opuščenem rudniškem rovu, v katerem spi kralj Matjaž. Na severu in jugu je zelo strma, na zahodu in vzhodu pa precej manj. Najvišji vrh je Kordeževa glava. Izleti na Peco so najlepši poleti.

TR44SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-peca-D-c2700x1300

Krkina pot se začne na Mitneku, na parkirišču pri okrepčevalnici Pri Matjažu. Tik pred gostilno pot zavije levo proti kmetiji Najbrž in se strmo vzpenja do Tomaževe, po novem Ninotove koče. Od tu do Doma na Peci je še 45 minut. Po 10 minutah hoje nad domom, nad razglednim sedlom proti Raduhi, Olševi in po Mežiški dolini, zavijemo levo na zelo zahtevno, a lepo pot. Ves čas hodimo nad idilično dolino Tople, naši pogledi pa sežejo do Raduhe, Olševe in Kamniško-Savinjskih alp. Tik pod vrhom Pece se naša pot priključi manj zahtevni poti. Z vrha Pece (s Kordeževe glave) vodi pot do Knepsovega sedla na zahodni strani, kjer se konča na državni meji.

Vračamo se čez Malo Peco, do votline kralja Matjaža in nazaj mimo doma na Peci ter Ninotove koče v Mitnek.

Žig je na voljo v Domu na Peci.

Potreben čas

  • Mitnek–Ninotova (Tomaževa) koča: 1 ura 30 minut
  • Ninotova koča–Dom na Peci: 45 minut
  • Dom na Peci–vrh Pece: 1 ura 30 minut
  • vrh Pece–Knepsovo sedlo: 45 minut
  • Knepsovo sedlo–Mala Peca: 1 ura 45 minut
  • Mala Peca–Matjaževa jama: 15 minut
  • Matjaževa jama–Dom na Peci: 10 minut
  • Dom na Peci–Mitnek: 1 ura 30 minut

Višine

  • Mitnek: 890 m
  • Ninotova koča: 1345 m
  • Mala Peca: 1700 m
  • Vrh Pece (Kordeževa glava): 2126 m
  • Knepsovo sedlo: 2024 m

Okrepčevalnica Pri Matjažu: 898 m    

  • Odprto vsak dan od 15. do 22. ure, sobote in nedelje od 10. do 24. ure.
  • 100 sedežev
  • 10 ležišč
  • 02 870 30 03, 031 327 395, 031 682 488

Dom na Peci: 1665 m  

  • Odprto od maja do oktobra, potem pa ob sobotah in nedeljah (preverite).
  • 50 sedežev
  • 40 ležišč
  • 02 8235 378, 041 976 135 (predsednik PD)

(zahtevna planinska pot)

Staničev dom, poimenovan po slovenskem alpinistu Valentinu Staniču, stoji na planoti, ki jo obkrožajo Rjavina, Rž, Begunjski vrh in Vrbanove špice. Planota predstavlja preval med alpskima dolinama Kot in Vrata in jo je oblikoval Triglavski ledenik. Najprimernejši čas za obisk je poleti in jeseni.

TR43SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-dom-valentina-stanica-D

Avto lahko pustimo že pri Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani in se peš po cesti, označeni s planinskimi oznakami, vrnemo do križišča planinskih poti, ki nas usmeri desno proti dolini Radovne, Krmi in Kotu. Prečkamo most čez Triglavsko Bistrico in cesti, ki pelje v dolino Radovne, sledimo do Kosmačevega prevala (pašnika, ki ga imenujejo Novakov rovt). Tu se naša pot odcepi desno, na cesto, ki skozi gozd vodi do Langarjevega rovta, blizu zatrepa doline Kot.

Nekateri svojo pot začnejo šele na tem obračališču (parkiranje ni zaželeno), kjer se cesta nadaljuje v dobro markirano planinsko pot in nas odvede po dolini navzgor. Ko se pot začne močno dvigovati, nas iz gozda povede v skalo in kmalu pridemo do s klini in jeklenico zavarovanega dela poti, kjer nam varovala pomagajo, da odsek lažje premagamo. Ker je pot senčna, se sneg lahko obdrži tudi v zgodnje poletne mesece, zato previdnost ni odveč. Po 1 uri hoje prispemo do studenca, kjer se nam nad gozdno mejo odpre pogled na mogočno Rjavino na levi in Vrbanove špice na desni. Po lahki, a strmi planinski poti nadaljujemo bolj ali manj v isti smeri preko kotanj in stopnic ali Gub, kakor se območje imenuje. Vrh Gub je zajeten balvan, imenovan Debeli kamen. Pot nas vodi v levo, mimo odcepa za Vrbanove špice, in kmalu dosežemo vrh krnice, imenovane Pekel. Tu nadaljujemo naravnost mimo odcepa za Rjavino. Od tu do Doma Valentina Staniča pod Triglavom je pot manj strma, v delih celo ravna.

Žig je na voljo v Domu Valentina Staniča pod Triglavom.

Potreben čas

  • Mojstrana–Langarjev rovt: 2 uri
  • Langarjev rovt–Pri studencu: 1 ura
  • Pri studencu–Pekel: 2 uri
  • Pekel–Dom Valentina Staniča pod Triglavom: 1 ura
  • Dom Valentina Staniča pod Triglavom–Mojstrana: 6 ur

Višine

  • Mojstrana: 661 m
  • Langarjev rovt: 1000 m
  • Pri studencu: 1340 m
  • Pekel: 2097 m

Dom Valentina Staniča pod Triglavom: 2332 m

  • Odprto poleti, v ostalih letnih časih pa je prenočevanje je možno v depandansi (zimski sobi).
  • 60 sedežev
  • 111 ležišč (poleti), 9 (v ostalih letnih časih)
  • 051 345 806

(zelo zahtevna planinska pot)

Vrbanove špice predstavljajo greben zahodnih Julijskih Alp, ki ločuje krnici Za Cmirom na severu in Pekel na jugu. Sestavljata jih Spodnja Vrbanova špica, ki se kot zelo izrazit vrh pne nad dolino Kot, in Visoka Vrbanova špica, neizrazita kopa nad Domom Valentina Staniča. Z njih se nam odpre lep razgled na okoliške vršace. Zelo zahtevna planinska pot je zavarovana z jeklenimi varovali in od nas zahteva dobro fizično in psihično pripravljenost. Poleg običajne planinske opreme potrebujemo tudi samovarovalni komplet in čelado.

TR47SI-trajnostni-razvoj-do-s-sportom-do-zdravja-krkine-planinske-poti-Krka-vrbanove-spice-D-c2700x1300

Avto lahko pustimo že pri Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani in se peš po cesti, označeni s planinskimi oznakami, vrnemo do križišča planinskih poti, ki nas usmeri desno proti dolini Radovne, Krmi in Kotu. Prečkamo most čez Triglavsko Bistrico in cesti, ki pelje v dolino Radovne, sledimo do Kosmačevega prevala (pašnika, ki ga imenujejo Novakov rovt). Tu se naša pot odcepi desno, na cesto, ki skozi gozd vodi do Langarjevega rovta, blizu zatrepa doline Kot.

Nekateri svojo pot začnejo šele na tem obračališču (parkiranje ni zaželeno), kjer se cesta nadaljuje v dobro markirano planinsko pot in nas odvede po dolini navzgor. Ko se pot začne močno dvigovati, nas iz gozda povede v skalo in kmalu pridemo do s klini in jeklenico zavarovanega dela poti, kjer nam varovala pomagajo, da odsek lažje premagamo. Ker je pot senčna, se sneg lahko obdrži tudi v zgodnje poletne mesece, zato previdnost ni odveč. Po 1 uri hoje prispemo do studenca, kjer se nam nad gozdno mejo odpre pogled na mogočno Rjavino na levi in Vrbanove špice na desni. Po lahki, a strmi planinski poti nadaljujemo bolj ali manj v isti smeri preko kotanj in stopnic ali Gub, kakor se območje imenuje. Vrh Gub je zajeten balvan, imenovan Debeli kamen. Pot nas vodi naprej do razcepa, kjer nadaljujemo v desno v smeri Vrbanovih špic.

Tu se pot kmalu zagrize v strmo skalovje, zavarovano s klini. Nato nas v serpentinah popelje čez travnati hrbet do vršnega grebena. Od prejšnje meritve časa po 1 uri strmega in dokaj izpostavljenega vzpona dosežemo Spodnjo Vrbanovo Špico.

Skalni greben se tu razširi v gladko ploščad (Plesišče). Nadaljujemo po zelo zahtevnem delu planinske poti, kjer si moramo za napredovanje nujno pomagati z rokami (samovarovalni komplet, čelada), če želimo preplezati navpične pragove, ostre roglje in globoko zarezane škrbine. Pot se vije čez greben, le tu in tam po prepadnih policah zaobide kakšno preveč ošiljeno ost, dokler ne dosežemo visoke, strme stene. Tu nam jeklenice pomagajo, da se povzpnemo na vrh, kjer se pot začne širiti v kopast vrh Visoke Vrbanove špice.

Nato nas čaka lažji spust do Begunjskih vratc, kjer zavijemo levo po planinski poti, ki nas zlagoma pripelje do Doma Valentina Staniča pod Triglavom.

V dolino se lahko vrnemo prek krnice Pekel in doline Kot (glej opis poti za Dom Valentina Staniča pod Triglavom).

Žig je na voljo v Domu Valentina Staniča pod Triglavom.

Potreben čas

  • Mojstrana–Langarjev rovt: 2 uri
  • Langarjev rovt–Pri studencu: 1 ura
  • Pri studencu–odcep na Vrbanove špice: 1 ura 30 minut
  • Odcep na Vrbanove špice–Spodnja Vrbanova špica: 1 ura
  • Spodnja Vrbanova špica–Visoka Vrbanova špica: 1 ura 30 minut
  • Visoka Vrbanova Špica–Dom Valentina Staniča pod Triglavom: 30 minut
  • Dom Valentina Staniča pod Triglavom–Langarjev rovt: 4 ure
  • Langarjev rovt–Mojstrana: 2 uri

Višine

  • Mojstrana: 661 m
  • Langarjev rovt: 1000 m
  • Pri studencu: 1340 m
  • Spodnja Vrbanova špica: 2296 m
  • Visoka Vrbanova špica: 2405 m

Dom Valentina Staniča pod Triglavom: 2332 m

  • Odprto poleti, v ostalih letnih časih pa je prenočevanje je možno v depandansi (zimski sobi).
  • 60 sedežev
  • 111 ležišč (poleti), 9 (v ostalih letnih časih)
  • 051 345 806

VARNOST NAJ BO NA PRVEM MESTU

Za pohode v naravo se odločajmo premišljeno, saj smo za svoje obnašanje in ukrepanje odgovorni sami. Izkušnje kažejo, da je varno gibanje odvisno predvsem od psihične in fizične pripravljenosti. Zato na Krkinih planinskih poteh uživajmo ter jih doživljajmo in se jih lotevajmo v skladu z naravo, ki ji nista blizu naglica in podcenjevanje. Predlagamo, da v priloženih dokumentih preberete nasvete za varno hojo, da bodo vaši pohodi prijetni in da se boste z njih vračali zdravi in zadovoljni.

Multiparty banner 1

KRKINI KLUBI IN DRUŠTVA

Ponosni smo, da nosi Krkino ime kar 17 športnih in kulturnih klubov in društev.

Več

S ŠPORTOM DO ZDRAVJA

Spodbujamo športne dejavnosti in tako prispevamo k zdravemu načinu življenja.

Več

V SKRBI ZA ZDRAVJE

S strokovnimi nasveti spodbujamo in širimo zavedanje o zdravem načinu življenja.

Več