ZDRAVLJENJE ALERGIJSKIH BOLEZNI

Prvo in osnovno pravilo pri zdravljenju alergije je izločitev alergena, kar pa vedno ni mogoče Takrat je treba zmanjšati izpostavljenost alergenom z nekaterimi ukrepi. Na primer za izogibanje pelodom svetujemo: med sezono cvetenja imejte avtomobilska okna zaprta; v mestih ne zračite stanovanj proti večeru, na deželi pa ne v jutranjih urah med peto in deseto uro dopoldne, saj je takrat v zraku največ peloda; izogibajte se piknikov v naravi; ko pridete domov, se preoblecite; perila ne sušite zunaj; ko je vsebnost peloda v zraku največja, se čim manj zadržujte v naravi; na sprehod pojdite po dežju.

ZDRAVLJENJE ALERGIJSKIH BOLEZNI

Nasveti za izogibanje pršici pa so odstranite tekstilne talne obloge, oblazinjene sedežne garniture, zavese, preproge, drugo na čemer se nabira prah. Prah brišite, pometajte in sesajte tako, da ga čim manj dvigujete, posteljnino pogosto zračite in menjajte, izberite odejo iz sintetike ali bombaža, ki jo boste lahko prali pri temperaturah nad 55 °C ter ne kupujte s perjem polnjenih blazin.

Cepljenje proti alergiji

Cepljenju proti alergiji rečemo tudi hiposenzibilizacija ali imunoterapija. S tem zdravljenjem postane bolnik manj občutljiv za določeni alergen, preobčutljivosti pa običajno ne zavremo popolnoma. Za cepljenje se odločimo, kadar z običajnimi ukrepi in zdravili ne dosežemo želenega uspeha. Poteka v rednih časovnih presledkih. Bolniku vsakokrat vbrizgamo večjo količino alergena. Ta vrsta zdravljenja je najbolj učinkovita pri alergiji na žuželke in na trave, pri drugih vrstah alergij so rezultati manj uspešni. Imunoterapija traja od 3 do 5 let.

Zdravljenje z zdravili

Ne posegajte po zdravilih, ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom! Samo zdravnik lahko oceni smiselnost zdravljenja z določenim zdravilom

Antihistaminiki

Antihistaminiki so najučinkovitejši pri zdravljenju alergijskega rinitisa in kožnih sprememb. Za te bolezni so zdravilo prve izbire. Novejši antihistaminiki imajo malo stranskih učinkov in so varni. Raziskave so pokazale, da antihistaminiki preprečujejo pojav alergijskega marša oziroma prehajanja kožnih alergij v alergije na dihalih pri otrocih, hkrati pa so tudi preprečevalci razvoja hujših oblik alergij.

Adrenalin

Pri hudih alergijskih reakcijah z anafilaktičnim šokom uporabljamo adrenalin. Zdravilo dajemo v obliki injekcij v mišico ali v žilo. Ljudem, ki so že imeli hudo alergijsko reakcijo, npr. po piku žuželke, lahko zdravnik predpiše adrenalin v obliki injektorja in si ga ob prvih znakih hude alergijske reakcije vbrizgajo sami.

Kortikosteroidi

Pri alergijskih reakcijah se kopičijo celice imunskega sistema in izločajo številne snovi, ki povzročajo vnetje. To vnetje zdravimo s kortikosteroidi. Pri astmi gre za kronično vnetje dihalnih poti in bolniki vdihavajo kortikosteroide tudi takrat, kadar nimajo simptomov. Tako preprečujejo zakasnele posledice vnetja in preoblikovanje bronhov. S kortikosteroidi preprečujemo tudi reakcije na alergen, ki se pojavijo nekaj ur po stiku z alergenom.

Avtor: Irena Hudoklin, dr. med.

Vsebina iz: NASVETI ZA SAMOZDRAVLJENJE: BREZ ALERGIJE JE ŽIVLJENJE LEPŠE