BOLEČINA V ZGORNJEM DELU TREBUHA

Veliko ljudi vsaj enkrat na leto občuti bolečino ali druge simptome v zgornjem delu trebuha. Bolečina je največkrat posledica nezdrave pre­hrane, nepravilnega prehranjevanja, stresnega življenja in jemanja različnih zdravil. Večina bolnikov z bolečino v zgornjem delu tre­buha se zdravi sama ali po nasvetu farmacevta. Del jih obišče zdravnika, ki se po pogovoru in pregledu odloči, ali bo bolnika zdravil brez predhodnih preiskav ali pa ga bo poslal na preiskave in šele nato začel zdraviti.

BOLEČINA V ZGORNJEM DELU TREBUHA

Pri bolnikih, ki imajo gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB), s preiskavami ugotovimo stopnjo bolezni in morebitne zaplete. Če so težave neznačilne, govorimo o dispepsiji. Pri bolnikih z dispepsijo s preiskavami velikokrat ne ugotovimo nobenih sprememb in sklepamo, da so težave posledica motenj v gibanju (tj. krčenju in raztezanju) prebavne cevi. Kadar s preiskavami odkrijemo na sluznici spremembe (npr. majhne ranice, razjede), ne govorimo več o dispepsiji, ampak o organski bolezni - razjedi dvanajstnika, vnetju želodčne sluznice idr.

Dispepsija

Dispepsija je zelo pogosta bolečina v trebuhu, ki se pojavlja nad popkom ali okoli n|ega in |e močnejša ponoči in na tešče (lahka hrana običajno omili težave). Lahko je povezana tudi z drugimi simptomi, kot so napihovanje, spahovanje in nelagodje (običajno po jedi). Po spahovanju so težave običajno manjše. V številnih raziskavah so ugotovili, da ima dispepsijo občasno kar 20 do 40 odstotkov ljudi, vendar jih le malo obišče zdravnika.

Kako nastane dispesija?

Dispepsija je lahko posledica organske ali funkcionalne bolezni. Najpogostejše organske bolezni, ki povzročajo dispepsijo, so razjeda dvanajstnika, razjeda želodca ter vnetje sluznice želodca in dvanajstnika. Podobne težave lahko povzročajo tudi različne bolezni žolčnika, žolčnih vodov, trebušne slinavke ali debelega črevesa. Večkrat pa bolniki nimajo organske bolezni, ampak so težave funkcionalne narave. Stena prebavil je gosto prepletena z živci, ki omogočajo pravilno mišično dejavnost v mirovanju in po obroku hrane. Številni zunanji vzroki (stres, mastna hrana, prehitro hranjenje in nekatera zdravila) lahko spremenijo mišično dejavnost, kar ljudje občutijo kot napenjanje, spahovanje, nelagodje ali celo kot bolečino. Nekatera zdravila proti bolečini (nesteroidni antirevmatiki in aspirin) lahko poškodujejo sluz­nico želodca in dvanajstnika, kar pri nekaterih ljudeh povzroči nevarno krvavitev iz prebavil.

Avtor: Matjaž Koželj, dr. med.