ZAKAJ JE PREHLAD VEDNO KORAK PRED NAMI

Zimski čas večini prinaša številne radosti, nekaterim pa vrsto tegob. Bolečine, skelenje v žrelu, težko požiranje, zamašen nos in izcedek iz nosu, solzne oči, kašelj in kupi porabljenih robcev so tegobe, ki nas doletijo, ko smo prehlajeni.

 

ZAKAJ JE PREHLAD VEDNO KORAK PRED NAMI

Prehlad vsi dobro poznamo, saj smo se z njim zagotovo že srečali. Eni si skušajo sami lajšati težave, ki jih prinaša, drugi pa se ne dajo motiti in nemoteno opravljajo vsakodnevna opravila. Prav slednje je prav opozoriti, da prehlad ni tako nedolžen, saj se iz njega lahko razvijejo veliko resnejša obolenja.

Kaj je prehlad?

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je prehlad akutno obolenje dihal. Najpogosteje gre za virusno okužbo sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, zato se mu lahko izognejo le redki. V majhnem odstotku prehlad povzročajo tudi bakterije. Odrasli običajno zbolijo nekajkrat na leto, otroci pa lahko tudi precej pogosteje, predvsem zaradi tesnejšega stika v vrtcih in šolah. Tudi ženske, posebno v starosti od 20 do 30 let, pogosteje obolevajo za prehladom kot moški, najverjetneje zaradi tesnejšega stika z otroki. Starejši od 60 let pa v povprečju zbolijo manj kot enkrat na let

Kdaj najpogosteje zbolimo?

Prehlad se najpogosteje pojavlja v jesenskih in zimskih mesecih. Že zgodaj jeseni se število prehladov poveča in ostaja na približno enaki ravni vse do zgodnje pomladi, ko spet upade. Sezonske razlike pripisujemo mrzlemu vremenu, več časa namreč preživimo skupaj v zaprtih prostorih, s čimer se verjetnost prenosa bolezni povečuje. Zaradi hladnega vremena je nosna sluznica bolj suha in zato bolj dovzetna za virusne okužbe. Na preživetje virusov prehlada vpliva tudi relativna vlažnost, saj najpogostejši virusi prehlada dalj časa preživijo v suhem okolju, značilnem za hladnejše mesece.

Zakaj vedno znova zbolimo za prehladom?

Prehlad povzročajo različne vrste virusov. Najpogostejši so iz družine rinovirusov (gr. rhin, nos), ki povzročajo od 30 do 50 odstotkov vseh prehladov pri odraslih. Čeprav imajo dihala neverjetne obrambne sposobnosti, je cela vrsta virusov vedno korak pred njimi. Zaradi njihove številčnosti in raznovrstnosti ter nenehnega spreminjanja genetskih značilnosti, kar vodi v nove podtipe virusov, nikoli ne postanemo popolnoma odporni proti njim. Zato se lahko vedno znova okužimo in zbolimo

Kakšni so znaki?

Ko virus prehlada pride v nosno sluznico ter sluznico žrela in obnosnih sinusov, se začne razmnoževati, to pa sproži odgovor obrambnega sistema telesa. Pojavijo se značilni znaki prehlada: najprej pekoča bolečina v žrelu in boleče požiranje, nato zamašen nos, izcedek iz nosu, pozneje še kašelj. Te znake lahko spremlja splošna utrujenost, predvsem pri otrocih pa tudi zmerno zvišana telesna temperatura.

Znaki prehlada se največkrat pojavijo 2 do 3 dni po okužbi in trajajo od 7 do 10 dni. Virus se dobro prilagodi svojemu gostitelju. Povzroči blage bolezenske znake, ne pa tolikšne oslabelosti, da bi bolnik obležal, s čimer bi bilo onemogočeno prenašanje virusa. Le nekateri ob močnejšem prehladu obležijo v postelji z glavobolom, bolečinami in vročino. Znaki so običajno bolj izraženi pri kadilcih in tudi dlje trajajo.

Avtor: Primož Košir