Srce in žilje

  • EPIDEMIJA SLADKORNE BOLEZNI

    V zadnjih 30 letih se je število sladkornih bolnikov na svetu podvojilo in nenehno narašča. Do leta 2030 naj bi se povečalo na 440 milijonov. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije je bilo leta 2011 v Sloveniji 115.000 znanih  sladkornih bolnikov. Med njimi jih 15 % obvladuje sladkorno bolezen s primerno prehrano, zmanjšanjem telesne teže in telesno dejavnostjo, približno 85 % pa jih krvni sladkor uravnava z zdravili.  Strokovnjaki ocenjujejo, da pri nas okrog 20 % sladkornih bolnikov še ni odkritih.

     

     

     

     

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • KAKO UPOČASNITI STARANJE?

    Povprečna življenjska doba ljudi se podaljšuje – v 20. stoletju se je podaljšala za 20 let. Številne raziskave kažejo, da genetska zasnova pri večini ljudi omogoča preživetje do 80. leta starosti, če izberejo zdrav življenjski slog. Izjemno dolgo življenje stoletnikov pa je pogojeno s posebnimi genetskimi kombinacijami. Starost spremljajo različne tegobe in bolezni. Po 75. letu že vsaka tretja ženska doživi osteoporozni zlom. Med 75. in 85. letom ima vsak peti, po 85. letu pa že vsak drugi prebivalec Zemlje znake demence. Daljša življenjska doba zahteva učinkovite ukrepe proti procesom staranja, in to dovolj zgodaj. Čeprav se srčni infarkt pojavi pri petdesetih ali šestdesetih, osteoporozni zlom pri sedemdesetih in demenca pri osemdesetih, pa zametki teh bolezni nastanejo

    desetletja prej. Zato se je treba lotiti preprečevanja dogodkov čim prej, pri dvajsetih ali pri tridesetih. Program, ki sloni na spremembah življenjskega sloga, ima veliko ugodnih učinkov: preprečuje nastanek bolezni, sočasno pa povečuje telesno pripravljenost in vsestransko zmogljivost, izboljšuje sposobnost koncentracije, pomnjenja in druge kognitivne funkcije.

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • UREDIMO HOLESTEROL

    UREDIMO HOLESTEROL

    Ali ste vedeli, da ima v Sloveniji več kot 60 % odraslih preveč holesterola v krvi? Nezdrav življenjski slog, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnega sladkorja, čezmerna telesna teža in debelost ter povečane vrednosti krvnih maščob, zlasti holesterola, so dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja, ki so v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti.

    Ko laboratorijski izvidi pokažejo povečane vrednosti krvnih maščob in zdravnik napiše recept, se marsikdo vpraša, zakaj mora jemati zdravila, čeprav se dobro počuti. Le malokdo se zaveda, da se zaradi povečanih vrednosti krvnih maščob počasi mašijo žile, kar brez opozorilnih znakov vodi v razvoj bolezni srca in žilja. Te bolezni so zelo nevarne in lahko celo usodne, zato je pomembno, da se s čimprejšnjim uravnavanjem vrednosti krvnih maščob njihov razvoj čim bolj upočasni.

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • SRČNI INFARKT IN MOŽGANSKA KAP

    SRČNI INFARKT IN MOŽGANSKA KAP

    Bolezni srca in žilja so najpogostejši in tudi najpomembnejši vzrok smrti odraslih v današnjem času. Srčni infarkt in možganska kap sta bolezenski stanji, ki najbolj ogrožata življenje.

    Bolezni srca in žilja nastanejo kot posledica ateroskleroze, bolezenskega procesa, za katerega je značilno kopičenje maščob (med drugim tudi holesterola) v stenah žil, kar vodi v nastanek aterosklerotičnih žilnih oblog. Ta proces se začne že v otroštvu in postopoma napreduje, do zapletov pa običajno pride v starosti, ko aterosklerotične žilne obloge že pomembno ovirajo ali celo zaprejo dotok krvi do organov (npr. do srca ali možganov).

     

     

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • ALI LAHKO ZMANJŠAMO TVEGANJE ZA SRČNI INFARKT IN MOŽGANSKO KAP?

    ALI LAHKO ZMANJŠAMO TVEGANJE ZA SRČNI INFARKT IN MOŽGANSKO KAP?

    Z zdravim načinom življenja in zdravljenjem dejavnikov tveganja (primarno preprečevanje) lahko pomembno zmanjšamo možnost za prvi pojav srčnega infarkta in možganske kapi

    Ukrepi, ki nas varujejo pred nastankom bolezni srca in žilja: zdrava prehrana, zmanjšanje telesne teže, opustitev kajenja, telesna dejavnost, dovolj počitka in obvladovanje stresa. Pri izbiri hrane je pomembno omejiti uživanje nasičenih maščob živalskega izvora, holesterola, soli, sladkorja in alkohola. Na jedilniku naj bo obilo svežega sadja in zelenjave, rib in morskih sadežev, polnovrednih žit in žitnih izdelkov, oreščkov in semen ter posnetega  mleka in mlečnih izdelkov. Hrano je priporočljivo razdeliti na več manjših obrokov (vsaj na 3). Zajtrk naj bo eden od pomembnejših obrokov. Zmerna telesna dejavnost krepi srce in žilje ter pomaga preprečevati debelost, znižuje raven sladkorja, holesterola in maščob v krvi ter zvišan krvni tlak. Rekreacija pomaga tudi pri premagovanju stresa in izboljšanju  razpoloženja. Priporočamo hojo, umirjen tek, plavanje, tek na smučeh in ples, in sicer vsaj 3-krat na teden po 20 minut. Kajenje povečuje tveganje za nastanek bolezni srca in žilja, zato ga je nujno opustiti.

     

     

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • EPIDEMIJA PRIHODNOSTI

    EPIDEMIJA PRIHODNOSTI

    Presnovni ali metabolni sindrom, sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence so različna poimenovanja za isto obolenje, ki prizadene vedno več ljudi. Gre za skupino dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove in jih je mogoče prepoznati kot trebušno debelost, odpornost telesa proti inzulinu (inzulinska rezistenca), zvišan krvni tlak (hipertenzija), motnje v presnovi krvnih maščob (dislipidemija) in zvišan krvni sladkor (hiperglikemija). Vsak od teh dejavnikov je lahko vzrok za srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen tipa 2, ko pa se pojavljajo hkrati, je tveganje še večje.

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • PRESNOVNI SINDROM - PREPOZNATI, OPREDELITI IN SEVEDA ZDRAVITI

    PRESNOVNI SINDROM - PREPOZNATI

    Kako prepoznamo presnovni sindrom?

    Presnovni sindrom sami težko prepoznamo. Zaradi čezmerne telesne teže oziroma debelosti sicer lahko posumimo, da gre za Presnovni sindrom, da pa bi to potrdili, je treba opraviti krvne preiskave v laboratoriju (vrednosti maščob, vrednosti sladkorja na tešče) in izmeriti krvni tlak. Šele na podlagi teh rezultatov lahko ugotovimo, ali gre za presnovni sindrom.

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • SPREMLJANJE KRVNEGA TLAKA DOMA

    SPREMLJANJE KRVNEGA TLAKA DOMA

    Spremljanje krvnega tlaka doma je pomemben del obravnavanja zvišanega krvnega tlaka (hipertenzije). Primerno je za vse bolnike. Spremljanje krvnega tlaka doma vam lahko pomaga pri oceni krvnega tlaka v okolju, ki ste ga vajeni, vam potrdi, da so predpisana zdravila učinkovita, ter vas in vašega zdravnika opozori na možne zdravstvene zaplete. Tako lahko učinkovito in enostavno izboljšate potek svoje bolezni. Pred začetkom spremljanja krvnega tlaka je pomembno, da se naučite pravilnega postopka meritve in da si priskrbite dober merilnik krvnega tlaka. Brez recepta ga lahko kupite na različnih prodajnih mestih. Doma ga uporabljajte redno in ustrezno.

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • "TIHI UBIJALEC" ALI GA POZNATE?

    "TIHI UBIJALEC" ALI GA POZNATE?

    Zaradi hitrega življenjskega ritma si ljudje vzamemo premalo časa za svoje zdravje. Telesna nedejavnost, nepravilna prehrana in stres so pogosto naši vsakodnevni spremljevalci. Ali pustijo tudi kakšne posledice? Pomena telesne nedejavnosti, nepravilne prehrane in stresa ne smemo zanemariti, saj take življenjske navade slabo vplivajo na naše zdravje, zlasti na krvni tlak.

     

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • S SODELOVANJEM DO DOBREGA NADZORA KRVNEGA TLAKA

    S SODELOVANJEM DO DOBREGA NADZORA KRVNEGA TLAKA

    Pri prepoznavanju in zdravljenju zvišanega krvnega tlaka je ključnega pomena, da bolniki sodelujemo z zdravnikom, medicinsko sestro in farmacevtom. Zavedati se moramo posledic nezdravljenega zvišanega krvnega tlaka in nujnosti zdravljenja do konca življenja.

     

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • ZNIŽAJTE ZVIŠAN KRVNI TLAK

    ZNIŽAJTE ZVIŠAN KRVNI TLAK

    Če začnemo zvišan krvni tlak zdraviti, preden začne svoj škodljivi pohod po telesu, se izognemo marsikateremu zapletu: možganski kapi, srčnemu infarktu, odpovedi ledvic in številnim drugim.

    Zvišan krvni tlak tudi v Sloveniji  postaja vse pogostejša, saj je obolelih že več kot petsto tisoč odraslih moških in žensk. Prav zato zlasti vsem, ki imajo to bolezen v rodu, svetujemo, naj si krvni tlak občasno merijo. To naj storijo tudi vsi tisti, ki preveč sedijo, se premalo gibajo, so pretežki, veliko kadijo, popijejo preveč alkohola in so pogosto v stresnih situacijah.

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • ZAPOVEDI ZA ZDRAVO IN DOLGO ŽIVLJENJE

    ZAPOVEDI ZA ZDRAVO IN DOLGO ŽIVLJENJE

    Vsak drugi Slovenec umre zaradi bolezni srca in žilja. Zvišan krvni tlak pa je najpogostejša bolezen srca in žilja. Brez bolečin in drugih zunanjih znakov uničuje žile, srce, ledvice, očesno ozadje. Je tudi najpogostejši vzrok možganske kapi in med glavnimi vzroki srčnega infarkta.

     

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • HOLESTEROL - PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK

    HOLESTEROL - PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK

    Holesterol je nujno potreben za normalno delovanje našega telesa, saj je ključna sestavina celičnih membran in tudi nekaterih hormonov. Pa vendar, kadar slišimo besedo holesterol, večina od nas najprej pomisli na njegov škodljiv vpliv. Kdaj se torej ta snov, ki je za naše telo nepogrešljiva, spremeni v našega sovražnika?

     

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • UČINKOVITO IN VARNO ZMANJŠANJE HOLESTEROLA

    UČINKOVITO IN VARNO ZMANJŠANJE HOLESTEROLA

    Statini so danes najpogosteje uporabljena zdravila za zmanjšanje vrednosti holesterola v krvi.

    Z rednim jemanjem statinov lahko zmanjšamo vrednosti holesterola v krvi, še zlasti izrazito škodljivega holesterola LDL, za skoraj 60 %, vrednosti koristnega holesterola HDL pa hkrati povečamo za 5 do 15%. Z njimi lahko zmanjšamo tudi povečane vrednosti trigliceridov.

     

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • KO SE ŽILE MAŠIJO

    KO SE ŽILE MAŠIJO

    Vsak tretji Slovenec oziroma Slovenka umre zaradi bolezni srca in žilja, nekaj manj kot vsak tretji Slovenec in vsaka tretja Slovenka zaradi raka, vsak dvanajsti ali dvanajsta zaradi bolezni dihal. Zaradi naštetih bolezni umre skoraj tri četrtine našega prebivalstva. O aterosklerozi smo se pogovarjali z zasebno splošno zdravnico prim. Majo Pavlin Klemenc, dr. med., spec. spl. med., ki dela v Novi Gorici.

     

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • ZDRAVA PREHRANA PRI POVEČANEM HOLESTEROLU

    ZDRAVA PREHRANA PRI POVEČANEM HOLESTEROLU

    »Kaj pa sploh še lahko jem?« je prav gotovo zelo umestno vprašanje, ko zdravnik ugotovi, da imate povečane vrednosti holesterola, in vam zato priporoči, da spremenite način prehranjevanja.

     

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • BOLNIK PO SRČNEM INFARKTU

    BOLNIK PO SRČNEM INFARKTU

    V knjižici z naslovom Bolnik po srčnem infarktu izvemo, kaj je srčni infarkt, kako ga prepoznati ter kako pomembno je ob njem pravilno ravnati in takoj poiskati zdravniško pomoč.

     

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • REHABILITACIJA SRČNO-ŽILNEGA BOLNIKA

    REHABILITACIJA SRČNO-ŽILNEGA BOLNIKA

    Knjižica je namenjena vsem srčno-žilnim bolnikom, ki si želijo po operativnih posegih na srcu oz. ožilju ali prebolelem srčnem infarktu kar najhitreje spet zadovoljivo vključiti v družinsko in delovno okolje. Knjižica ji je priložen tudi seznam vaj z ilustracijami.

     

    v rubriki:
    Srce in žilje
  • PRESADITEV SRCA

    PRESADITEV SRCA

    Zelo pomembno je, da bolnik o svoji bolezni, dogajanju pred presaditvijo, operaciji in okrevanju po njej, predvsem pa o življenju s presajenim srcem dobi čim več podatkov. Informiranost bolnikov je namreč eden od ključnih elementov, ki zagotavlja končni uspeh presaditve. Pri tem izčrpno pomaga tudi ta knjižica.

     

    v rubriki:
    Srce in žilje