HOLESTEROL - PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK

Holesterol je nujno potreben za normalno delovanje našega telesa, saj je ključna sestavina celičnih membran in tudi nekaterih hormonov. Pa vendar, kadar slišimo besedo holesterol, večina od nas najprej pomisli na njegov škodljiv vpliv. Kdaj se torej ta snov, ki je za naše telo nepogrešljiva, spremeni v našega sovražnika?

 

HOLESTEROL - PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK

Kaj je holesterol?

Holesterol je vosku podobna snov in je ključna sestavina celičnih membran. Iz njega nastanejo tudi različni hormoni - spolni in hormoni nadledvične žleze. Pri razgradnji holesterola se v jetrih tvorijo žolčne kisline, ki se izločajo v prebavni trakt in so nujno potrebne za prebavo maščob v hrani. Telo dobi holesterol na dva načina: večji del ga nastane v jetrih (endogeni holesterol), v telo pa ga vnašamo tudi s hrano, predvsem s hrano živalskega izvora (eksogeni holesterol). V telesu odraslega zdravega človeka, težkega 70 kg, je približno 140 g holesterola. Holesterol je v vodi netopen, zato se po krvi prenaša vezan v spojine, ki jih imenujemo lipoproteini. Ločimo: lipoproteine z majhno gostoto (LDL), lipoproteine z zelo majhno gostoto (VLDL, ostanki VLDL) in lipoproteine z veliko gostoto (HDL).

Holesterol LDL imenujemo tudi škodljivi holesterol, saj se lahko kopiči v žilni steni. Holesterol HDL pa velja za koristni holesterol, saj iz žilnih sten odstranjuje škodljivi holesterol. Naš cilj je, da bi bilo škodljivega holesterola v krvi čim manj, koristnega holesterola HDL pa čim več. Poleg holesterola imamo v krvi tudi trigliceride. Njihova prevelika vsebnost je prav tako škodljiva.

Kdaj govorimo o povečani vsebnosti holesterola v krvi?

Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni. Vzroki za povečano vsebnost holesterola v krvi so različni: prirojene motnje v presnovi maščob, razne bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice) in nekatera zdravila. Največkrat so poleg dedne nagnjenosti za pojav hiperholesterolemije pomembne nezdrave življenjske navade: mastna in kalorično preobilna hrana, telesna nedejavnost, kajenje ...

Zakaj je povečana vsebnost holesterola v krvi nevarna?

Hiperholesterolemija je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov za nastanek in napredovanje ateroskleroze. Ateroskleroza je počasi napredujoč proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah žil odvodnic (arterij), ki povzroči, da se zmanjša premer žile. S tem se zmanjša pretok krvi skozi žile. Žile se lahko celo popolnoma zamašijo. Ateroskleroza se lahko razvije kjer koli v telesu, najbolj pogosta pa je v koronarnih žilah, kjer lahko povzroči srčni infarkt, v možganskih arterijah, kjer lahko povzroči možgansko kap, ter v arterijah nog, kjer lahko povzroči odmrtje (gangreno) dela ali celo cele noge. Ateroskleroza je v Sloveniji izredno razširjena in neposredno ali vsaj posredno povzroči skoraj polovico vseh smrti.

Avtor: Mateja Grošelj, mag. farm.