UREDIMO HOLESTEROL

Ali ste vedeli, da ima v Sloveniji več kot 60 % odraslih preveč holesterola v krvi? Nezdrav življenjski slog, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnega sladkorja, čezmerna telesna teža in debelost ter povečane vrednosti krvnih maščob, zlasti holesterola, so dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja, ki so v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti.

Ko laboratorijski izvidi pokažejo povečane vrednosti krvnih maščob in zdravnik napiše recept, se marsikdo vpraša, zakaj mora jemati zdravila, čeprav se dobro počuti. Le malokdo se zaveda, da se zaradi povečanih vrednosti krvnih maščob počasi mašijo žile, kar brez opozorilnih znakov vodi v razvoj bolezni srca in žilja. Te bolezni so zelo nevarne in lahko celo usodne, zato je pomembno, da se s čimprejšnjim uravnavanjem vrednosti krvnih maščob njihov razvoj čim bolj upočasni.

UREDIMO HOLESTEROL

Od povečanih vrednosti holesterola do bolezni srca in žilja

Maščobe same po sebi niso škodljive. Za normalno delovanje jih telo potrebuje, vendar le v majhnih količinah. Trigliceridi imajo v telesu številne pomembne funkcije, najbolj poznani pa so kot zaloga energije. Holesterol je ključna sestavina celičnih membran. Iz njega nastanejo različni hormoni, nujni za normalno delovanje telesa.

Kadar je v telesu preveč holesterola, se med prenosom po žilah odvodnicah odlaga v žilne stene, kjer tvori oblogo ali leho. Zaradi tega procesa, ki ga imenujemo ateroskleroza (poapnenje žil), se postopno in dalj časa povsem brez opozorilnih znakov počasi mašijo žile. Ko posamezni organi in organski sistemi zaradi oviranega pretoka krvi ne dobijo dovolj hranil za nemoteno delovanje, se pojavijo klinični znaki. Če obloga ali leha poči, pride njena vsebina v stik s krvjo in nastane krvni strdek. Ta žile še bolj zoži ali pa jih celo popolnoma zapre, kar je smrtno nevarno.

V raziskavi CINDI so ugotovili, da ima v Sloveniji več kot 60 % odraslih preveč holesterola v krvi.

Priporočene ciljne vrednosti krvnih maščob

  • skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l
  • holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l
  • trigliceridi: manj kot 1,7 mmol/l
  • holesterol HDL: več kot 1 mmol/l pri moških in več kot 1,3 mmol/l pri ženskah

Delce LDL imenujemo tudi škodljivi holesterol, saj holesterol odlagajo v žilne stene, medtem ko delci HDL veljajo za koristen holesterol, ker iz žilnih sten holesterol odstranjujejo.

Kadar so kljub redni telesni dejavnosti in zdravi prehrani vrednosti krvnih maščob še vedno povečane, zdravnik predpiše zdravila za njihovo uravnavanje. Najpogosteje jih izbere med statini, ki spadajo med najučinkovitejša in varna zdravila in zavirajo tvorbo holesterola v jetrih, kjer ga nastane največ. Z rednim jemanjem statinov se lahko vrednosti škodljivega holesterola LDL zmanjšajo za skoraj 60 %, vrednosti koristnega holesterola HDL pa povečajo za 5 do 15 %. Statini pa ne uravnavajo samo vrednosti krvnih maščob. Neodvisno od tega izboljšujejo prožnost žil, delujejo antioksidativno in protivnetno ter uravnavajo strjevanje krvi. Številne klinične raziskave so dokazale, da zmanjšajo tveganje za srčno-žilne dogodke in umrljivost. Za preprečevanje bolezni srca in žilja je zelo pomembno dosledno in dolgotrajno jemanje statinov.

Krka za uravnavanje vrednosti krvnih maščob ponuja zdravila, kot so simvastatin, atorvastatin in ezetimib. Široko paleto teh zdravil smo v Sloveniji jeseni 2010 dopolnili še z najsodobnejšim statinom, rosuvastatinom, ki učinkovito in varno uravna vse vrednosti krvnih maščob, saj zmanjša vrednosti škodljivega holesterola LDL in trigliceridov ter hkrati poveča vrednosti koristnega holesterola HDL. Zaradi drugačne presnove v telesu prinaša manjše tveganje pri medsebojnem delovanju z drugimi zdravili kot ostali statini.

Več o holesterolu lahko preberete v knjižicah iz zbirke V skrbi za vaše zdravje - Ali imate povečan holesterol?, Presnovni sindrom, Življenjski slog za zdravje srca in žilja, Zdrava prehrana pri povišanem holesterolu in drugih. Dobite jih pri svojem splošnem/družinskem zdravniku, objavljene pa so tudi na spletni strani www.krka.si/nase-publikacije.