Delo na področju analitike

jpg

Krka za doseganje dobrih rezultatov potrebuje močno in učinkovito raziskovalno-razvojno analitiko, s katero zagotavlja varnost in učinkovitost končnih izdelkov.

Analitik dela z ustreznimi analiznimi postopki, razvitimi z različnimi bolj ali manj sofisticiranimi analiznimi tehnikami oz. opremo (npr. IR, ramanska spektroskopija, LC/MS, GC/MS, XRPD). Tako je nepogrešljiva podpora kemiku sintetiku in farmacevtskemu tehnologu, ko spremljata sintezo aktivne učinkovine in formuliranje farmacevtskih formulacij.

Glavna analitikova naloga je razvoj primerne analizne metode za ovrednotenje vzorcev aktivnih učinkovin in končnih farmacevtskih formulacij z vidika strukture (npr. polimorfizem, amorfnost), morfoloških lastnosti, raztapljanja, fizikalno-kemijskih lastnosti (npr. pH, voda, anorganske nečistote) in določevanja vsebnosti sorodnih substanc, organskih topil oz. določevanja vsebnosti učinkovine v vzorcih.

Strukturne in morfološke lastnosti substance pomembno vplivajo na njeno obnašanje v tehnološkem procesu, na sproščanje iz farmacevtskih oblik, biorazpoložljivost in stabilnostne lastnosti.

Kemijska stabilnost končnega izdelka je najpomembnejši dejavnik pri zagotavljanju varnosti končnega izdelka za bolnika. Zato je toliko pomembnejše, da so separacijske analizne tehnike (tekočinska kromatografija, plinska kromatografija, kapilarna elektroforeza v povezavi z različnimi detektorji) oz. stabilnostno indikativne metode, ki zagotavljajo spremljanje vseh možnih razgradnih produktov, pravilno izbrane.

Zaželene smeri izobrazbe so kemija, kemijska tehnologija, kemijsko inženirstvo in farmacija.